Vitamini, minerali

Vitamini krepijo telo in dajejo potrebno energijo

Vitamini in minerali imajo pomembno vlogo pri oblikovanju in vzdrževanju zdravega organizma. Telo sintetizira le nekaj vitaminov in to v manjših količinah, zato jih moramo nujno vnašati s hrano.
Predvsem jih potrebujemo v obdobju:

 rasti in razvoja otrok
 nosečnosti
 dojenja
 bolezenjskih stanjih z moteno absorpcijo vitaminov
 povečana potreba pri fizičnih naporih, športnikih
 ob neuravnoteženi hrani

Vitamini, minerali in elementi v sledeh sledovih sodelujejo v procesih energijske presnove. Bolj ko smo fizično aktivni, doma ali v službi, več energije potrebuje naše telo, zato so tudi potrebe po vitaminih in mineralih večje.

Vitaminske dodatke je najbolje zaužiti s hrano, saj je takrat izkoristek največji.

Vitamine najdemo v živilih:

 Vitamin A (retinol): maslo, margarina, jajčni rumenjak, sirni namaz, sardele, telečja jetra.
 Vitamin B1: grah, kvas, pomaranče, koruzni kosmiči, kuham krompir, polnozrnate testenine in kruh, jajčni rumenjak.
 Vitamin B2: kvas, ovčja jetra, svinjske ledvice, koruzni kosmiči, sir čedar, jajca, govedina, jogurt, piščanec, polnomastno mleko.
 Vitamin B5: telečja jetra, arašidi, sezamova semena, orehi, avokado, jabolka, suhe marelice, suhe fige.
 Vitamin B6: pšenični kalčki, pšenični otrobi, goveja jetra, polenovka, puran, govedina, banana, brstični ohrovt, zelje, mango.
 Folna kislina: goveja jetra, žitarice, brstični ohrovt, arašidi, špinača, brokoli, solata, čičerika, avokado.
 Vitamin B12: ovčja jetra, jetrna pašteta, svinjina, račje meso, fazanje meso, jajca, polenovka, govedina, žitarice, kvas.
 Vitamin C: papaja, gvajava, črni ribez, zelena paprika, brokoli, jagode, kivi, pomaranče, zelje, cvetača.
 Vitamin D: ribje olje, slanik, skuša, sardela, losos, margarina, sveža tunina, jajca, sir čedar.
 Vitamin E: olje pšeničnih kalčkov, sončnično olje, sončnična semena, mandlji, pinjole, avokado, kosmiči, špinača.
 Biotin: praženi arašidi, arašidovo maslo, lešniki, mandlji, svinjske ledvice, rumenjak, goveja jetra, orehi, sezamova semena, skuta.
 Vitamin K: brokoli, brstični ohrovt, zelje, jogurt, rumenjak, sojino olje, ribje olje, morske alge.

Minerali sodelujejo v mnogih procesih v telesu

Minerali se nahajajo v kosteh in predstavljajo 4,5% naše telesne mase. V telo jih vnašamo z uživanjem hrane, vode in zdravil. So nujno potrebni za tvorbo encimov, hormonov, hemoglobina, beljakovin in za delovanje vitaminov. Posamezni mineral ima svojo funkcionalno vlogo v telesu.

Minerale najdemo v živilih:

 Kalcij: edamec, sir čedar, sezamova semena, sardine v olju, tofu, suhe fige, sadni jogurt, polnomastno mleko, kosmiči, stročji fižol.
 Magnezij: kakav v prahu, sončnična semena, bučna semena, otrobi, mešani oreščki, arašidovo maslo, žitarice, ržen kruh, pokovka, polnozrnati kruh.
 Natrij: kuhinjska sol, salama, vložena zelenjava, ovseni piškoti, paradižnikov kečap, koruzni kosmiči, čips, kosmiči z otrobi, polnozrnati kruh, beli kruh.
 Kalij: paradižnikova mezga, špinača, redkvica, vodna kreša, papaja, rdeča paprika, breskev, rdeče vino.
 Flour: voda.
 Železo: kosmiči z otrobi, otrobi, sezamova semena, pečena divjačina, sardine v paradižnikovi omaki, suhe marelice, ramstek, raki, tunina v olju, pečena jagnjetina.
 Cink: ostrige, pšenični kalčki, telečja jetra, bučna semena, govedina, goveja pečenka, pusta pečena jagnjetina, rakci, svinjska ledvena pečenka, sardine v olju.
 Fosfor: sir, jetra, kozice, rakovice, klapavice, jastog, losos, goveji zrezek, puran, navadni jogurt.

Prenehajte uživati škodljivo hrano in pijačo

Uživanje slabe hrane in pijače povzroča razvoj škodljivih organizmov v telesu, kar povzroča številne bolezni. Pride do neravnovesja in telo postane šibko, izčrpano in brez energije. Vzpostaviti moramo ravnovesje tako, da uživamo svežo zelenjavo in sadje ter uravnoteženo prehrano. Pri tem si pomagamo tudi z uživanjem probiotikov in prebiotikov.

Kako pomembni so encimi?

Za ustrezno predelavo in razgradnjo hrane ter za absorpcijo vitaminov in mineralov v naše celice so potrebni encimi, ki zagotavljajo dobro delovanje tkiv, mišic, kosti in vseh organov. Encimi so dobre snovi, ki se nahajajo v vseh živih celicah ter pospešujejo delovanje vseh naših procesov v organizmu. Prav tako se nahajajo v levkoticih, ki skrbijo za imunsko odpornost. Ko nam encimov primanjkuje, jih telo začne pospešeno ustvarjati in tako izčrpava trebušno slinavko in endokrine žleze. Tako pride do pomanjkanja levkocitov v krvi kar povzroča virusne in bakterijske okužbe.

Kaj storiti, da otrok ne bo ves čas bolan?

Otrok ima v določeni meri imunski sistem prirojen, vendar ga moramo ves čas še dodatno krepiti, da bo zaščiten pred zunanjimi virusi in bakterijami. To najbolje stotimo z uživanjem zdrave prehrane in snovmi, ki okrepijo otroški organizem. Sem sodijo vitamini in minerali, antioksidanti, vlaknine, itd. 

Otroci najpogostejo zbolijo za prehladom in se pri njih lahko pojavlja tudi do osemkrat letno. Virusi prehlada se širijo z rokami, s kihanjem, kašljanjem, premalo gibanja in nehigieno rok. Ker se otroci veliko družijo med seboj, se najhitreje okužijo v vrtcih, šolah, druženjih in družinah, kjer imajo še kakšnega mladoletnika. Imunski sistem otroka lahko izboljšamo na naraven način, z precej enostavnimi ukrepi.

Upoštevajte naslednje dejavnike in s tem boste preprečili marsikatero bolezen:

 Z otrokom pojdite na sprehod, gibajte se na svežem zraku, igrajte se z njim na igriščih: z gibanjem bo otrok v dobri fizični kondiciji, nadihal se bo svežega zraka, se sprostil, ustvarjal v igrah in telo bo bolj prekrvavljeno.
 Pomembno je tudi pogosto prezračevanje prostorov, da sveži zrak zamenja notranji zrak. 
 Dober spanec otroka: je edne najpomembnejših dejavnikov, saj se telo v času spanca regenerira, spočije in je otrok naslednji dan pripravljen za nove podvige. Otrok naj ne spi pri prižgani lučki ali televizroju, saj to slabo vpliva na kakovost spanca. 
 Naj ne pod stresom: v šoli je lahko otrok velikokrat pod stresom zaradi spraševanja, tekmovanja in izpostavljenosti sošolcev pred drugimi. Stres je velik sovražnik imunskega sistema in obrambni mehanizem ne deluje tako kot bi moral. Domače naloge rešujte umirjeno, razumno in sočutno. Naj bo otrok obdan z ljubeznijo in mirom.
 Spodbudite ga k pitju vode ves dan: tekočina krepi in odstranja strupene snovi iz telesa. Najbolje je pitje vode, brez dodatkov, da ni sladkanih pijač. 
 Kakovosten obrok: otrok mora uživati veliko sezonske zelenjave in sadja, najbolje ekološka. Če ta niso na voljo v zimskem času, posezite po kvalitetnih prehranskih dopolnih, vitaminskih pripravkih, mineralnih jedeh. Izbirajte raznobarvno zelenjavo in sadje, saj s tem omogočite različna mikrohranila in širok spekter hranil. 

Odpornost otroka lahko okrepimo tudi s probiotiki 

Odpornost otroka se začne rušiti z nepravilnim ravnovesjem v črevesju, kjer je preveč slabih bakterij. Največji škodljivec je hrana, ki ni dovolj uravnotežena. Zaradi tega prihaja do prebavnih težav, driske, napihnjenosti, zaprtja. Zdravo okolje v črevesju pa lahko ustvarimo samo z zdravo prehrano ali uživanjem probiotikov, ki vsebujejo zdrave bakterije. Probiotiki so mikroorganizmi, ki pozitivno vplivajo na krepitev imunskega sistema, zdravo črevesje, pomagajo pri težavah s kožo. 

Pri okužbah otroke zdravimo z antibiotiki, ki še bolj porušijo ravnovesje, zato se pri zdravljenju priporočajo probiotiki z inulinom, da se vzpostavi zdrava črevesna mikroflora. 

Uživanje probiotikov priporočamo:

 Ob poslabšanju zdravstvenega stanja na splošno.
 Ob oslabljenem imunskem sistemu.
 Ob zdravljenju okužbe z antibiotiki.
 Ob okužbi prebavil (virusni, bakterijski).
 Kadar smo na potovanju ali menjamo okolje.
 Po zaužitju določene hrane.
 V času razvoja otroka.
 Kadar ima otrok močne krče.

Kako povečati odpornost otrok si lahko več preberete na portalih: